Izhodišče poskusne izpeljave izobraževanja na daljavo
Šola v veliki meri odloča o prihodnosti posameznika. Zaradi različnih osebnostnih lastnosti, nagnjenj in zgodovine posameznikov, njihovih želja in ciljev ter nove in razvejane možnosti udejstvovanj v različnih področjih, dvigajo razlike med posamezniki tako visoko, da šola včasih komaj sledi in upošteva posebnosti, zmožnosti in zahteve posameznih dijakinj in dijakov. To še posebej velja za športno področje. Poudarjena storilnostna motivacija, ki je značilna za boljše športnike, je v enaki meri izražena tudi pri šolskem delu. Vendar obstajajo meje, kjer športni trening in z njim povezana obremenjenost ter odsotnost mladega športnika od učnega procesa, ne dopuščajo več uspešnega izobraževanja. Da do takšnih skrajnosti ne bi prihajalo, je potrebno za njihovo izobraževanje in športno udejstvovanje uporabiti način, ki jim bo omogočil skladen in optimalen razvoj na obeh področjih.
Čim intenzivneje se mladi ukvarjajo z vrhunskim športom, tem bolj skrbno je treba načrtovati in usmerjati njihov osebnostno-intelektualni, socialni in emocionalni razvoj. Posebna pozornost mora biti namenjena šolski uspešnosti. Dijak športnik, ki je uspešen v šoli, bo doživljal uspešnost tudi v športu, neuspehi v šoli pa porušijo stabilnost njegove motivacije za doseganje visokih športnih rezultatov. Le uspešno pridobivanje znanja, veščin in odnosov zagotavlja pri mladih skladno športno stabilizacijo. Zato je odgovornost tistih, ki mlade športnike usmerjajo, učijo in jim pripravljajo programe izobraževanja, dvojna: zagotoviti dijaku ustrezne izobraževalne možnosti in mu omogočiti želen športni razvoj.
Javni interes za uresničevanje tega je izražen v dokumentu z naslovom »Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji« (Uradni list RS št. 24/00). Gre za programski dokument, v katerem država soustvarja pogoje za razvoj športa v Sloveniji. Način podpore športnikom je določen z vsebinami in strokovnimi ter razvojnimi nalogami nacionalnega programa in z Zakonom o športu (Uradni list RS, št. 22/98). Med obstoječo podporo države sodi med drugim tudi prilagajanje šolskih obveznosti vrhunskim športnikom. To je urejeno z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96 in 102/07), Zakonom o gimnazijah (Uradni list RS, št. 1/07), Zakonom o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 79/06) in z drugimi podzakonskimi akti.
Razpoložljivi podatki (poročila o delovanju srednjih šol, dosegljiva na različnih spletnih naslovih) kažejo, da šole perspektivnim in vrhunskim športnikom omogočajo predvsem daljšo odsotnost od pouka zaradi športnih priprav in tekmovanj ter jim temu primerno prilagajajo načine in roke za ocenjevanje znanja oziroma izpolnjevanje drugih obveznosti.
V težavah, ki nastanejo zaradi omenjenih odsotnosti od pouka, si športniki v Sloveniji večinoma pomagajo sami, nato slede njihovi starši, učitelji so šele na tretjem mestu. To odpira številne probleme, ki jih šole same ne zmorejo rešiti. Za njihovo reševanje uporabljajo v svetu in tudi pri nas različne organizacijske oblike in metode izobraževanja na daljavo z uporabo računalnikov in druge, z njimi povezane tehnologije.
V poskusu smo razvili didaktično – organizacijski model kombiniranega e-izobraževanja na daljavo, v šolskem letu 2009/10 model preizkusili na šestih srednjih šolah in nato ovrednotili izpeljavo.