Drugačna tehnologija zahteva spremenjene načine dela. Če se človek ne more prilagoditi zahtevam tehnologije, je njena uporaba obsojena na neuspeh. Zato gibalo razvoja izobraževanja na daljavo ni tehnologija ampak razvoj pedagoške znanosti, ki je v praksi zaživel z različnimi tehnologijami. Tako ločimo štiri teorije učenja, ki vplivajo na izobraževanje na daljavo.

  • Kognitivizem – poudarja pomen človekovih notranjih mentalnih, zlasti spoznavnih procesov pri učenju (vpliv predznanja, ciljev, pričakovanj, pripisovanj) za doseganje globljega razumevanja.
  • Konstruktivizem – trdi, da znanja v gotovi obliki ni možno ne dati in ne sprejeti, ampak ga mora posameznik z lastno miselno aktivnostjo sam ponovno izgraditi. Ob tem se izpostavlja vpliv obstoječih, včasih napačnih, nepopolnih predstav, vpliv izkušenj.
  • Behaviorizem – poudarja pomen vplivov okolja ter zanemarja kognitivne procese in osebno doživljanje. Učenje pojmuje kot vzpostavljanje zvez med dražljaji in reakcijami. Poudarja ciljno naravnan pouk in uravnavanje vedenja.
  • Humanizem – učenje ni le spoznaven, razumski, intelektualni proces, ampak na učenje vpliva celotna osebnost posameznika. Poudarja pomen: čustev, osebnih ciljev, radovednosti, želje po spoznavanju, uveljavljanje zmožnosti, samouresničevanje, ustvarjanje in osebni smisel so enako pomembni kot intelektualni procesi.

(Povzeto po: Marentič Požarnik, Barica (2000). Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS, str. 14–19.)

Model izobraževanja na daljavo, ki je dostopen na portalu Jazon, temelji na humanistični teoriji učenja, vključuje pa tudi elemente konstruktivizma.

(Skupno 161 obiskov, današnjih obiskov 1)